Rušanščina brez “Jejža”

166

Besede in besedne zveze v ruškem govoru

Profesorji GSKŠ Ruše, dve slovenistki in kemik, po izvoru ali kraju bivanja povezani z
Rušami, smo izbrali nekaj značilnih ruških pogovorno-narečnih besed in značilnih ruških
pogovornih fraz. Pri izboru so pomagali dijaki prvega letnika gimnazije. Govor Ruš in
okolice na desni strani Drave je kombinacija štajersko pokrajinsko pogovornega jezika in
narečja ruškega dela Pohorja. Zahodno od Ruš se v govoru že kažejo značilnosti
pohorskega govora Lovrenca na Pohorju, ki pa ima pomembno drugačne jezikovne
posebnosti, bližje koroškim govorom.
Za osnovo našemu izboru smo vzeli slovar lovrenškega govora, dostopnem na spletu vir.
Iz njega smo izbrali besedje, ki je skupno ruškemu in lovrenškemu govoru ali pa se od
njega razlikuje le v glasovnih posebnostih (npr.: doumo – duomo, moust, reis – ries,
deida), da bi pokazali na značilne razlike v obeh govorih.
Dvoglasniki ei in ou se v ruškem govoru še dokaj ohranjajo, čeprav jih mladi uporabljajo
vse manj. Še vedno pa se dobro držijo druge glasovne posebnosti štajerskega govora,
povezane npr. s polglasnikom, ki v določenih položajih preide v široki ê, npr.: pês, stêber
… Široki ô je zožen: npr.: ótrok, vóda; ozki é pa razširjen, npr.: večêr, cêrkev;
mesto naglasa je drugačno kot v osrednjeslovenskih govorih: npr.: lúdi, úha, kósti
namesto knjižno: ljudjé, uhó, kostí; lj in nj v določeni poziciji preideta v l in j, npr.:zemla
kuj, knjižno: zemlja, konj;
l se na koncu besede izgovarja kot l in ne kot u v knjižnem jeziku: stol, kol; glas v pa se v
določenih položajih izgovarja zelo podobno f-ju: npr. črf, fčera, f kosti
Srednji spol prehaja v ženskega: npr.: japke, vrate, lete
Zanimivi so tudi nenavadni osebni zaimki: mija dva, vija dva; ti dve obliki kažeta, da d
včasih preide v j podobno še v besedah: vreji, tui …
Besedje smo razvrstili po abecedi. Značilne stalne ruške pogovorne besedne zveze smo
posebej označili. Med značilnimi ruškimi pogovornimi izrazi izstopajo čustveno močno
zaznamovane, krepke besede, zato smo nekatere med njimi tudi označili s slovarskim
kvalifikatorjem ekspresivno ali slabšalno (ekspr. in slabš.), da bi poudarili njihov močan
čustveni naboj. Zanimivo je, da pri le-teh izstopajo besede na določene črke: na -f, -h, -š,
-k, -p. Ker so to nezveneči soglasniki, le-te dajejo ruškemu govoru posebno barvo.
Precej besed, ki smo jih uvrstili v seznam, je sicer širše rabljenih tudi v drugih govorih
severovzhodne Slovenije, ampak imajo značilno ruško glasovno izvedbo ali pa se v
govoru trdno držijo. Mnoge med njimi izhajajo iz nemščine, ampak so glasovno zelo
prilagojene ruški štajerščini.
Seveda nismo zajeli vsega govorjenega bogastva govora našega kraja. S sodelovanjem
več ljudi bi postal ta seznam še bogatejši.
Opomba
Obarvane besedne zveze so značilne ruške pogovorne fraze.
Slovar ruških izrazov in stalnih besednih zvez
a
ahči (se) pazi (se)
ajde medmet pozdrava
ajhan vinjen
ajnfoh preprosto, enostavno
ajnkauf nakup
ajnprejn/ajpren prežganje zaprejnati/zaprenati zgostiti s prežganjem, tudi prižgati
ajmohc obara
apetitlih okusno
Apnca zemljepisno ime na Pohorju
ašnpeher pepelnik
aufšnit narezek
auslezat ločiti kosti od mesa
b
babje pšeno zrnate padavine
bajbla zajčja samica
bajsat pleskati
banda rob (npr.: pri biljardu, nogometu)
bata škornji prvotno gumijasti škornji znamke Bata
bejk/bek stran idi bejk/bek pojdi stran
bejli bel
bejžat bežati
beštek jedilni pribor
beštrga nepridiprav, jebeštrga kletvica
bez bezeg
bilo keri kdor koli
bincnit brcniti
biti bolejn/bolen bolan
bog žegnaj vzklik pred začetkom obeda kot dober tek
boleje obolenje, bolezen
bolit (tudi gundrat, žlendrat) biti siten, godrnjati
borov nezabeljen, suh
bremza zavora
buhan tepec
c
za(cajhnat), cajhen označiti, znak
cajglav/ceglav vzdržljiv, trpežen
cajtnge časopis
cankat kapljati
cartat ujčkati, ljubkovati, tudi ljubiti se (pocartati se)
ceglc kos papirja
cigl zidak
cek klop
cepance polena
cepat cepiti drva
cev haufn zelo veliko
cime poganjki
cingl,cinglat zvonec, zvoniti
cir okrasek
ciza voziček
cmulit lizati, sesati
coknpok vse skupaj
cou zraven
(s)cotat se stepsti se
cote oblačila slabe kakovosti
cotl razcapan človek
cugrund propad
cuker mi je pado (p)ostati brez energije, utrujen
cukrhud zimski radič, štrucar
cuzat ga piti, tudi izkoriščati koga
cvergl kokoš drobne sorte, tudi droben otrok
č
čaj počakaj
čak malo malo počakaj
čedn čist
češpla sliva
čiguma žvečilni gumi
čmiga kisla pijača
čmarit (se) kaditi (se)
čmrknit onemeti, utihniti, tudi zmanjšati, spremeniti obliko
čoba šoba
čorav slaboumen, prizadet
črejšna češnja
črejva črevo
črepnit pasti, tudi ponavljati razred
črevit preveč govoriti
čuj medmet: poslušaj, pazi
čunka, tudi svija svinja
čupa bujni lasje
d
drapnit ukrasti, udariti po žepu
(kaki) ded/baba kakšen moški/ženska/dekle
dêhnit zaudarjati, smrdeti
dejda dedek
dekl dvignit komu vzkipeti, ne more se več zadržati
dereje dretje
dile podstrešje
dobit jih po tintari dobiti po glavi, če si si zaslužil
dol se poknit uleči se
doumo domov
drapniti koga olajšati koga za denar
drek blato
drejva drevo
drotpiršna krtača iz žice
drve drva
dudlat se piflati, učiti se
durhcug prepih
durhmarš nenehno, neprestano
e
ek vogal
emper vedro
ercnije zdravila
f
fajfice narcise
fajhtn vlažen, tudi biti pijan
falit zgrešiti, tudi manjkati
faracajg vžigalnik
farbat barvati ali farbati koga zavajati, manipulirati
fasat jih nastradati
fasnga nakup
fašenk pust
faušija zavist
feferle poper
fehtat prositi
fejst zelo
ficlat rezati na drobne kosce
firtuh predpasnik
flajšter obliž
flance sadike (na)flancat saditi
flek madež
flider španski bezeg
flikat krpati, popraviti kaj za silo
fliknit vreči, pasti
frdaman preklet
frderban pokvarjen,uničen
frpant povoj
fentat ubiti koga
feršlus zadrga
fertig končano
fockat klofutati
focn klofuta
foglež ptičja hišica
folgat, ne folgam, ne uspem slediti
folišna juha juha iz vrečke
fris obraz
friško hladno, sveže
frouška zajtrk
fula nadev
brez furma brez oblike
furt it daleč stran iti
frajkincler samouk, svobodni umetnik
fretat brkljati, težko gospodariti
froc otrok
fremtn tuj
fteknit vtakniti
ful fejst zelo poudarjeno
futrat krmiti
g
gabat gaziti
gajc skopuški
gamat ničvredni ljudje
gank balkon
gare manjši voz
gavner porednež
gelender ograja na stopnišču
gemitlih umirjen
genau točno
(v)genit (se) umakniti se, tudi prevarati
giftat se zastrupiti se
ginglav majav
glaš, glažuta kozarec, steklarna (nekdaj tovarna stekla v okolici Ruš, danes ime naselja
JZ od Ruš)
(po)glihat se zgladiti spore
(pri) glihi enakovredna, enaka
gnar denar
godla usedlina
golobijek golobnjak
gonda piča, jed za prašiče, tudi slaba, neokusna juha
gor držat ohranjati dobro vzdušje
gor poknit razburiti se
gor postavit zoperstaviti se
gor prit ugotoviti, spoznati kaj
gor spravit vzgojiti, vzrediti
gorta tja gor
gospodija gospodarica, gospodinja
goša gozd
graba potok, ozka dolina ob potoku
gredenca kredenca
gresnokerli zdrobovi žličniki
grif prijem
grolica kroglica, jagoda na ogrlici
gundrat godrnjati
gurgl goltanec
gurtna vrv
gviht utež
gvijat zadeti v igri na srečo
h
ha medmet v pomenu lahko ponovite, prosim, nisem razumel(a)
haboh kragulj
hajcat kuriti, greti
hajek bebček
hajzl stranišče
hakl kavelj
(za)haklat pripeti, zahaklat koga osvojiti koga
haklih občutljiv, izbirčen, malenkosten
handlat barantati
hantli zdrahe, biti na hantle delati zdraho
haufn veliko
haustur vhodna vrata
hcat lulati
hebl ročica
hejat nehati, hejaj se prenehaj, spohejat si spočiti se
herav tečen, siten
hergolit smrčati
hica vročina
hilat hiteti, hilaj se pohiti
hin rihtat (se) uničiti, ubiti se
hin bit utrujen
hin dat pokvariti se
hobl oblič
hohštapler kdor se visoko nosi
hof dvorišče
hoja jelka
hozntregeri naramnice na hlačah
hrtiše hrbtišče
hujčnga gugalnica
huta uta
i
ibr zelo
ibrzug delovna obleka
ibunge problemi, zadeve
ipičen jezen, nekontroliran
ipika trma
iz inata nalašč, namenoma
j
japka jabolko
jebeštrga medmet podkrepitve, kletvica
jejžat plezati po kom, potlačiti
jesti hrana, obrok
južna malica
k
kadavno zdavnaj
kameje kamni, kamenje
kamplat (se) česati (se), pokamplaj se počeši se, kampl glavnik
kapat kapljati
ka pa te zakaj pa ne
ka pol kaj potem
karfijola cvetača
kasl poštni nabiralnik, omara
ka te če(j)š kaj hočeš
kašnce klobase iz kaše
kedn teden
kesl posoda za vodo, rezervoar
ketna veriga
kičkugla frnikula
kikla krilo
kinderpet otroška posteljica
kindra varuška
kipnit vzhajati testo, tudi zrediti se
kišta zaboj, tudi star avto, koln kišta zaboj za drva
klačit tlačiti
klamotirit delati kaotične gibe
klecnprot sadni kruh
kložna navlaka, ropotija
kložnat ropotati
klučanca ključavnica
klupica ščipalka za perilo
na knap biti na tesno
knof gumb
kolender koledar
komot nekompliciran, preprost
kostaji kostanji
koštat poskusiti hrano
kotat kotaliti
kotl kotel
koust kost
kozlat bruhati
krampat praskati
krampica majhna motika
krispam božično drevo
kropiva kopriva
kšeft, kšeftat posel, sklepati posle
kšir posoda
kuferam prtljažnik
kugl hrib
kuj konj
kuj tak kar tako
kuj preci kar precej
kurblat vžigati motor
kurbus buča, slabš. glava
kuršlus kratek stik
na knap biti na tesno
kušnit poljubiti
l
labav netrden, mlahav
ladlc predal
lakl hrust
lamp trebuh
lape usta
lapat glasno, neprijetno govoriti
lasi lasje
laufarce tekaške smuči
lauženk, slabš. Otrok
ledik neporočen
letanca perutnica
letet teči
leti ko stekla svija brezglavo teka
lojtra lestev
lorbek lovor
ludi ljudje
lujzek neprišteven človek
lumpat popivati
luster lestenec
luštat se želeti si česa
m
makaronflajš meso s testeninami
matrat, zmatran mučiti se, utrujen
maznit hitro in z užitkom pojesti, tudi ukrasti
micn majhen
mija dva midva
miššaufla smetišnica
mladega mlada luna, prvi krajec
mlejčn neizkušen
mrdat obotavljati se pri delu
mucika, mojčika jabolka carjevič
n
nagnit prevarati
naladat napolniti
na najgi h koncu gre, zmanjkuje
naramano nastlano
naribat s snegom podrgniti
naškompat ušpičiti
našpukat nastradati
naštelat nastaviti, naložiti komu delo
navolit se naveličati se
nei ne
nena ne, nena idi, ne hodi
nudlvaler valjar
o
ob polo ob pol
obtaš/člat se “odpikati se” pri igri
odren jokav (otrok)
oke oči
okrenčlat okrasiti
opasn prodoren, tudi atraktiven človek
oringl uhan
p
pacat popackati, tudi delati kaj počasi
pahjen biti neumen
pajs ugriz
pajtlat se bati se za kaj
pajsat se hrana dolgo časa stoji in se kvari
pajzl zanikrn prostor, beznica
(s)paklat dokončati delo, si že spaklal skup, si že dokončal delo
parajt pripravljen
parungla palica
pečovje kamenje
peherli lonček
pehnit zabosti
picikl kolo
pikirat presaditi, ciljati
pipat puliti
pirav trhel
pišek piščanec
plafon strop
plajtrat zanašati
platlat listati
platlc listič
plejžuh prevozno sredstvo za vožnjo na snegu, na smučko pritrjen sedež
podfirclat podstaviti nogo
Pod goroj pot pod obronki Pohorja
podn tla
poharat se opeči se
poj cou pojdi zraven
poj sebo pojdi zraven
pojsla postelja
poklumpat pokvariti
poplajhat pobeliti, npr. lase
porajsat podrgniti
porajtat upoštevati koga
poramat pospraviti
poštaubat potrositi, poprašiti
potakat kotaliti
potancat pomendrati
povinil polivinil
požulit se stisniti se h komu
prefrigan navihan
prheftat začasno pritrditi
prifliknjen ni pri pravi, kratke pameti
priftošl denarnica
prit na žmah spoznati, da je nekaj zelo dobro
prpopat pritrditi
prvokrat prvič
protfon pekač
protror pečica
pubec fant
pukl hrib
pungret travnik s sadnim drevjem
punkl cula
puno polno
r
rajngla kozica, posoda
rajser korenjak
rajsnedl risalni žebljiček
(z)rajtat se spomniti se (npr.: nič se ne zrajta, da bi bilo treba opraviti)
rausar pretepač
razbasat se močno se zrediti
razdrapan razbrazdan
reglc regrat
biti po reglcih v skladu s predpisi
repincl motovilec
rest zapor
ribežl strgalo
rigl zapah, tudi orjak zariglati zapreti
rikverc vzvratno
rinka obroč
riža vodna drča, proga
rona rdeča pesa
roštat, tudi ružit ropotati
ruče naramnice
rumplkamra ropotarnica
Rumlkukl okrajšava za ruška mladinska kulturna klet
runkl neroda, orjak
runkrle krmilna pesa
Rušanar Rušan
s
scajhnat se, tudi zrajtat se spomniti se, da je treba nekaj opraviti
sfuzlat se zmešati se komu
skadit pokaditi
skije smuči
skula afta
skup spucat koga okregati
smotit se vrteti se komu
sn sem
spede/-inat koga ustreči komu
spigan zvit predmet
spohejat si spočiti se
spokaj odstrani se
sroušna revščina
sroutek revček
starega padajoča luna, zadnji krajec
sviter pulover
š
Šajsgase ulica v Rušah, danes Cvetlična ulica
šajtrga samokolnica
šamek pručka
šaufla lopata
šauflati basati z lopato
šavje zaraščen predel
šefla zajemalka
šekast pisan
šibice vžigalice
šihtner dninar, nekdo, ki dela za koga
šijenk vrat
širhakl grebljica
šisa gnojnica
škegn skedenj
škrnicl papirnat ovoj, tudi roža z belimi cvetovi
škurja skorja
šlampast zelo neroden
šlapni, šlape natikači
šlatek boječ človek
šlafrok nočna halja
šluk požirek
šmajhlat se dobrikati se, npr. mačka se šmajhla
šmirglat podrgniti s smirkovim papirjem, ne šmirglat ne marati koga
šmorn jed carski praženec
šnajcer robec
šnelfukarce podvezice
šnitka solata berivka
šnitlah drobnjak
šnofat, šnofirit stikati po tujih stvareh
šnola sponka
šopinat ličkati
špajza shramba
španarce vrsta oprijetih hlač
špancir sprehod
španga sponka za lase, lasnica
šparat se ne naprezati se
špica trska, iver
špilika igračka
šprajcat podpreti
špricat škropiti, tudi ne iti v šolo
šprickangla zalivalka
šprudlat razžvrkljati
špukat pljuvati
špurav izbirčen
šrajat kričati
šrit korak
štala hlev, tudi nered
štamprli šilce
štaubcuker sladkor v prahu
naštelat nastaviti
naštepat dati veliko nalog
štenge stopnice
štenkarit vtikovati se v kaj, delati zdrahe
štihat lopatati na vrtu
štimat ustrezati
štircat potepati se
štikl kos, tudi glasbeni “komad”
štima glas
štok podboj
štrampli hlačne nogavice
štrankerli stročji fižol
štrapac ležerno oblačilo za prosti čas
štrigla striga
štrik vrv
štritat se prepirati se
štofl zamašek
štokerl pručka
štorati drezati v kaj, štorat (po nosu) vrtati po nosu
štucat rezati
štuk nadstropje
štuklat dodati zraven, če je prekratko
štulit se vsiljevati se
šuft skop
šuh čevelj
šuntat napeljevati koga k čemu
švarat se pritoževati se
švic pot
švinglat goljufati
švunk hitrost
t
tacn pladenj
tajht ribnik
talat deliti
taler krožnik
tamošn omotičen
tegl lonček za rože
tehl ruta
tenki tanek
t/dinstan dušen
tošna/taška torbica
trančirat razstaviti na kosce
trepetl bojazljivec
tringeld napitnina
trmuhl/tamuhl trmast, muhast, neiskren človek
trofit zadeti, uganiti
trokira “ne deluje”
trola neumnica
trotl tepec
tučkat tlačiti
tuhant pernica
tui tudi
tumast neumen
tunšt zatohel, slab zrak
u
uha uho
unterhund grozen
v
vajdlenk lavor
veberca/beberca veverica
večerka zvečer
vekerca budilka
velni kodri
veš perilo
vgenit koga ogoljufati koga
vikleri navijalke
vija dva vidva
vjutro zjutraj
vogl vogal
vrei v redu
vunta ven
vuržoh vzrok
vslinit se, vštulit se vsiliti se
vstati se vstati
vun pesji nemogoč, grozen
vun zglihat zravnati
vžgat koga močno udariti koga
z
zabezecan zaseden
zadekan pokrit, odet
zahajcat zagreti, zakuriti
zaj zdaj
zajla vrv
zakinkat zadremati
zaladat koga slabš. udariti koga
zalna drog
zapacat umazati
zarezat koga slabš. udariti koga
zaridat zavirati
zaružit zapraviti denar
zaštihat zabosti z nožem, ubiti
zažmikat ožeti
zdehnit izdihniti, umreti
zelhat dimiti, kaditi
zgenit premakniti se
zicleder vztrajnost pri učenju
zicnit se usesti se
ziher zagotovo
zijati slabš. gledati
ziherca varnostna sponka
zinit slabš. spregovoriti
ziza sesek, dojka
zlaman biti zelo utrujen
zlamat zlomiti
znucan obrabljen
zobošinta/er zobozdravnik
zohn stvari
zrihtan urejen
zúčit se izučiti se
zuna zunaj
Ž
žajbično žarko (olje, maščoba)
ževčen željan, potreben
žganki žganci
žgeč vroč
žlabudrat neprestano, nejasno govoriti
žlajdrat točiti med
žlaprtek gnilo jajce
žlavh cev
žlikav izbirčen
žlufa/-erca snežna brozga
žmah okus, priti na žmah ugotoviti, da je nekaj zelo prijetno
žnable ustnice
žnirnce vezalke
žnodrast smrkav
žnura vrvica
žulit “cartati”, ljubkovati
žvajznit udariti
žvekat nesramno govoriti