Občinsko glasilo: tisoči evrov javnega denarja za promocijo županje

166

Ruška občina za medijske dejavnosti vsako leto porabi več tisoč evrov. Toda nad njihovo uporabo ni učinkovitega nadzora, zato lahko županja občinsko glasilo zlorablja za samopromocijo in napad na nasprotnike.

Koliko stanejo glasila?

Koliko smo občani Ruš in davkoplačevalci plačali za takšno politično propagando v letu 2019 do meseca oktobra ?

“Po hitrem izračunu bo županja v tem mandatu namenila za medijsko podporo svojemu županovanju vrtoglavi znesek 300.000,00 evrov

Ta odgovor popolnoma ni jasen, saj tudi poslovanje občine na tem področju ni popolnoma transparentno. Znano pa je, koliko občina Ruše nameni raznim PR ( public relation ) svetovalcem, naklonjenim izbranim medijem, ki opravljajo delo po pogodbi ali z dogovorom z občino ( NET TV ) in ostalimi “zajedavci” javnega proračuna.

Občina Ruše je po podatkih Erarja v letu 2019 samo od meseca junija 2019 naprej, nakazala za storitve PR svetovanja v vrednosti 6500 evrov proračunskega denarja podjetnici, ki je svojo dejavnost KOREKTOR, poslovne storitve, Suzana Rudež s.p. po podatkih Ajpes-a registrirala šele prvega aprila letos. Podjetnica je gospa Suzana Rudež s sedežem v Borovnici. Ti prilivi občine Ruše ji predstavljajo tudi edini vir dohodkov na poslovnem računu.

Suzana Rudež pa se je tudi kot edina kandidatka prijavila na javni razpis, ki ga je občina Ruše skrila/objavila samo na svoji spletni strani pod rubriko ZA PODJETNIKE in še to v sredini avgusta, ko je večino ljudi na dopustih. Županja pa jo je seveda izbrala/potrdila in predlagala občinskemu svetu v končno potrditev.

Svetniki so na pobudo županje Urške Repolusk na svoji 6. redni seji obravnali imenovanje urednice občinskega glasila, kjer so pa imenovanje zavrnili .

V primeru, da bi do ti. dogovorjenega imenovanja prišlo, bi si omenjena podjetnica pridobila še dodatna nakazila poleg zgoraj omenjenih 1300,00 evrov v ocenjeni pavšalni vrednosti na mesec urednikovanja cca 1000,00 evrov. Tako bi lahko na letni ravni za storitve PR in urednikovanja zaslužila cca. 27.600,00 evrov, kar predstavlja v štiriletnem mandatu županje več kot 100.000,00 evrov

Odtekanje proračunskega denarja pa se seveda ne ustavi pri storitvah medijskega svetovanja PR in urednikovanja novic, tukaj je še prijateljski medij NET TV, ki poroča in pripravi 3-4 županji naklonjene prispevke s sej občinskega sveta in Ruš na mesec( seje OSOR ne prenaša v celoti, kot je bila navada do tega mandata ). Njihova storitev pa občino Ruše stane mesečno pavšalno v višini 2.230,00 evrov, preračunano na letni ravni 26.760,00 evrov, v celem mandatnem obdobju pa več kot 110.000,00 evrov.

In kot je že navada v naših koncih, zgodbe o podeljevanju političnih nagrad še vedno ni konec. Občina Ruše oz. županja Urška Repolusk je pred nekaj meseci zaposlila partnerko gospoda Roberta Leva, vidnega člana Levice in člana ožjega predvolilnega štaba županje ,katera stranka je tudi del županjine koalicije, Lauro Šoštarič preko razpisa, na katerega se je prijavilo kar 94 ljudi, a izbrana je bila ravno županjina podpornica. Če verjamemo uradnikom na občini (vir) je gospa zaposlena z objavami na socialnem omrežju FaceBook, njena zaposlitev pa občane davkoplačevalce stane cca 20.000,00 evrov na leto, kar je na županjini mandatni ravni znesek v višini cca 80.000,00 evrov.

Po hitrem izračunu bo županja v tem mandatu namenila za medijsko podporo svojemu županovanju vrtoglavi znesek 300.000,00 evrov

Kaj vse bi se lahko postorilo s tem denarjem ?

To presojo prepuščamo vam bralcem

Slovenska občinska glasila so zelo nenavaden medijski fenomen. Uradno ne sodijo med medije, saj so uradna glasila lokalnih skupnosti izključena iz zakona o medijih. Toda njihovi izdajatelji so jih hkrati dolžni vpisati v medijski razvid, če ustrezajo definiciji medija po medijskem zakonu (uredniško oblikovane vsebine, periodičnost izhajanja …). V tem primeru morajo izdajatelji upoštevati določila medijskega zakona ter med drugim zagotoviti uredniško avtonomijo, ločevati propagandna in novinarska sporočila in upoštevati pravico do popravka. 

Pravno podlago za njihovo izdajanje so občine našle v zakonu o lokalni samoupravi (ZLS), ki občinam med drugim dovoljuje »pospeševanje informacijsko-dokumentacijske dejavnosti na območju občine, pospeševanje kulturno-umetniške ustvarjalnosti in omogočanje dostopnosti do kulturnih programov.« ZLS ne opredeljuje, kako naj občine zadovoljujejo potrebe prebivalcev na področju medijev. Prav tako niso nikjer določena pravila, na kakšen način se lahko občinski mediji (glasila) financirajo iz proračunov lokalnih skupnosti.

Nekatere imajo stroške za izdajanje medijev posebej opredeljen v proračunu, druge jih financirajo iz drugih postavk. Včasih so za izdajanje glasila zadolženi kar občinski uradniki (urejanje, pisanje prispevkov, priprava na tisk …), drugič občina prenese izdajateljske pravice na zunanjega izvajalca, javni zavod ali zasebno podjetje. Kar pomeni, da imajo občine pri izdajanju glasil zelo veliko svobode – tako vsebinske kot finančne.

Čeprav so financirani z javnim denarjem, občinskim glasilom ni treba delovati v javnem interesu. Niso dolžna upoštevati zakona o medijih in novinarskega kodeksa, predstavljati različnih mnenj in stališč ali kritično spremljati delovanja občine – niti v primeru, da so vpisana v medijskem razvidu, saj njihovega delovanja v praksi nihče ne preverja. Občinska glasila zato ne morejo nadomestiti lokalnih medijev, ampak jim lahko na različne načine predstavljajo nelojalno konkurenco, kar ima negativne posledice na obveščenost občanov. Še zlasti v okoljih, kjer je občinsko glasilo najpomembnejši ali edini vir informacij o dogajanju v občini.