100 letnica športnega društva v Rušah

43

19.12.2019 vas ŠD Ruše vabi ob 19:00 uri v športno dvorano na počastitev 100 letnice delovanja društva

100 let organiziranega športa v Rušah Peter Glavič 19. decembra 2019 bo minilo 100 let, odkar je bilo v Rušah ustanovljeno Sokolsko društvo Ruše Selnica. Sokolsko društvo Maribor je že leta 2013 ustanovilo Sokol Selnica. V njem so telovadili tako Selničani kot tudi nekateri Rušani in Rušanke. 28. junija 2014 je mariborsko sokolsko društvo, ki je v Rušah že večkrat nastopalo, na povabilo Rušanov priredilo slovesno razvitje društvenega prapora. Rušani so že leta 2009 zbrali za mariborski sokolski prapor nad 100 kron prostovoljnih prispevkov in jih predali mariborskemu Sokolu z željo, da društvo razvije svoj novi prapor prav v Rušah. V Mariboru tega niso mogli storiti, saj mariborski občinski svet, ki so ga sestavljali samo zagrizeni nemško misleči svetniki, že od leta 1883 ni dovoljeval slovenskih političnih javnih nastopov. Prav tako v Mariboru ni bila dovoljena javna uporaba slovenske nacionalne zastave. Razvitja so se udeležila številna sokolska društva iz Maribora in Celja. Delegacijo je poslal ljubljanski Sokol, varaždinski Sokol je nastopil z 42 člani in svojim praporom. Popoldne so bili na vrsti telovadni nastopi. Istega dne je bil v Sarajevu atentat na prestolonaslednika Franca Ferdinanda, uvod v 1. svetovno vojno. Domači Nemci so obtožili mariborske Sokole in najvidnejše Rušane, da so se atentata veselili pozno v noč. Zato so takoj po začetku vojne aretirali 20 zavednih Rušanov in jih poslali v graško ječo zaradi veleizdaje. Vojna je zavrla nastajanje novih sokolskih društev, toda že med prvimi sokolskimi društvi, ki so nastala po koncu vojne, je bilo ustanovljeno sokolsko društvo v Rušah. Na prvem rednem občnem zboru so za starosto izvolili Hinka Pogačnika, za podstarosto Jožefa Žunka, za načelnika in tajnika Jerneja Črnka ter za načelnico Olgo Sernčevo. Poleg telovadnega je deloval tudi kulturno-prosvetni odsek, ki ga je vodila Marjanka Glaserjeva. Leta 1921 je društvo imelo 50 članic in 45 članov. Društvo je bilo eno najuspešnejših v mariborskem sokolskem okrožju in tudi v Sloveniji. Leta 1929 se je osamosvojilo in preimenovalo v Sokolsko društvo v Rušah. Leta 1937 je imelo vključno s 128 otroci 570 članov in članic. Leta 1930 je bil slovesno odprt sokolski dom, v katerem so ob telovadnih akademijah in drugih prireditvah občasno vrteli tudi filme. Sredstva za gradnjo so prispevali številni ruški podjetniki: družina Goriškovih, Hinko Pogačnik in Viktor Glaser, posojilo sta dali ruška posojilnica in Sokol Maribor – Matica. Sredstva za notranjo opremo doma in telovadnice sta prispevali Tovarna dušika Ruše in ruška občina. Društvo je z domom pridobilo tudi prostore za sokolski orkester, tamburaški orkester, gledališko skupino in knjižnico. Za domom so uredili letno telovadišče. V naslednjih letih so imeli hude težave z odplačilom posojila. Sredstva za odplačilo dolga so prispevali bratska zveza iz Beograda, banovina v Ljubljani in bogatejši Rušani, del odplačil je prevzela osnovna šola, ki je telovadnico uporabljala za vadbo. Med 8-10 odseki je bil med najuspešnejšimi dramski odsek. Vodil ga je Tomaž Stani, režiser je bil Franjo Sornik. Že leta 1931 so začeli graditi letni oder, ki je bil dokončan leta 1938. Zemljišče sta podarila Zofija in Jernej Črnko, sredstva so prispevali ruški podjetniki in posamezniki, veliko je bilo prostovoljnega dela. Nastopi so se začeli leta 1932 s Finžgarjevim Divjim lovcem. Letno so uprizorili 8-12 predstav, med njimi tudi operete. Najuspešnejšo predstavo je režiral ruški rojak Vekoslav Janko, operni pevec v Ljubljani. Od leta 1934 je samostojne koncerte izvajal sokolski orkester pod vodstvom dr. Adolfa Zorca. Tamburaški orkester je vodil Hinko Bregant, lutkovno gledališče Franjo Sornik, nekaj let je deloval tudi mladinski pevski zbor. V ruškem Sokolu so vadili na vseh orodjih, gojili so tek, lahko atletiko, odbojko, kolesarstvo in izletništvo. Najboljše rezultate so dosegli v smučanju, odsek je vodil Josip Teržan. Leta 1932 so imeli 72 smučarjev, leta 1934 že 125. Uredili so smučarsko pot od Areha do Ruš in smučarsko zavetišče na Glažuti. Prirejali so tudi sankaške tekme in leta 1934 zgradili 100-metrsko 2 skakalnico za mednarodne skakalne tekme. V letih 1932 in 1938 so se udeležili vsesokolskega zleta v Pragi. Pred izbruhom 2. svetovne vojne je bilo pomembno tudi narodno-obrambno delovanje, ki je zelo motilo ruški Kulturbund. Pripravil je zaupen spisek 40 ruških Sokolov, ki naj bi bili sovražni nemški državi. Zahteval je, da jih ob okupaciji aprila 1941 takoj aretirajo. Nemški okupator jim je ustregel. Sokolsko društvo v Rušah je razpustil, njegovo premoženje pa zaplenil v korist nemške države. Dva meseca po zmagi nad okupatorjem so pod pokroviteljstvom Sindikata Tovarne dušika Ruše (TDR) začeli z ustanavljanjem telesnovzgojnega društva. Ustanovili so ga 5. avgusta 1945, prvi občni zbor je bil 10. decembra v Sokolskem domu. Predsednik društva je postal direktor TDR, ing. Slavko Majcen, podpredsednika sta bila ing. Jože Prevolnik in ing. Josip Teržan. K redni telovadbi so pritegnili preživele telovadce in mlajše Rušane iz vrst delavcev. Izleta v Ljubljano se je v tem letu udeležilo 100 telovadk in telovadcev. 24. 9. 1948 se je društvo preimenovalo v Telovadno društvo Ruše. Imelo je 322 članov in članic. Za najvažnejšo nalogo so si zadali gradnjo štadiona in nove telovadnice. Gradbeni odbor z ing. Teržanom na čelu se je povezal s Komitejem za fizkulturo pri Predsedstvu vlade LRS. V Ruše je nekajkrat prišel ing. Stanko Bloudek, si ogledal teren in svetoval odboru. Delo na stadionu je trajalo od leta 1948 do 1950. Opravljeno je bilo 2200 ur udarniškega dela, Z mehanizacijo sta pomagali podjetji TAM in Hidromontaža, s prevozi pa TDR. Uredili so tudi smučišče Pod goroj – lokacijo sta izbrala Stanko Bloudek in Franci Čop. Smučarskih tekem se je udeležilo 75 članov. Leta 1952 se je društvo preimenovalo v Telesno-vzgojno društvo »Partizan«. Gradnja nove telovadnice pri osnovni šoli se je precej zavlekla, zgrajena je bila šele leta 1959, 25. maja jo je odprl predsednik zveze »Partizan«, Mitja Ribičič. Dopoldne jo je uporabljala šola, popoldne pa društvo. Poleg telovadne so delovale še štiri sekcije – košarka, odbojka, judo in smučanje. Koncem 60-tih in v začetku 70-ih let je društvo zašlo v krizo. Telovadnica ni bila kurjena, vadba odbojke in košarke je prenehala, za telovadbo je bilo le malo zanimanja. Spet so na pomoč priskočila ruška podjetja in rešila problem centralnega ogrevanja. Društvo je ponovno oživelo in se kadrovsko okrepilo, zadali so si zahteven program dela. Ustanovljena sta bili sekciji za karate in namizni tenis, vpeljana rekreacijska vadba za odrasle. Najtežja je bila izgradnja nove športne dvorane pri Tehniški kemijski šoli. S pomočjo ruških podjetij in republiških sredstev je bila gradnja končana leta 1983. Ustanovljene so bile sekcije za tenis, športno plezanje in kolesarstvo. Dvorano sta poleg društva uporabljali tudi Osnovna šola ter Gimnazija in srednja kemijska šola. Ko je Osnovna šola dobila svoj prizidek k telovadnici, je padel večji delež financiranja na Gimnazijo in Občino Ruše. Društvo vse do danes uspešno upravlja dvorano in je vanjo vložilo ogromno prostovoljnega dela. Redno je obnavljalo opremo in skrbelo za vzdrževanje. V postopku denacionalizacije dobilo 48 % delež lastnine kot nadomestilo za nacionaliziran sokolski dom. Decembra 1994 je društvo v nekdanjem Sokolskem domu praznovalo 75-letnico delovanja, že z novim imenom Športno društvo Ruše. Ob tem je izdalo brošuro Prispevki k zgodovini športa v Rušah, organiziralo razstavo o povojnem delu, razvilo prapor, podelilo odlikovanja in izvedlo kulturni program. Leto dni kasneje je podelilo še plakete in diplome najbolj zaslužnim tekmovalcem, vaditeljem in organizatorjem športnih dogodkov v zadnjih 20 letih. V tem obdobju so tekmovalci dosegli vidne uspehe tako v Sloveniji kot v tujini. Leta 1996 je trener Peter Frumen uspel na razpisu Ministrstva za šolstvo in šport in postal trener šole športne gimnastike za severovzhodno Slovenijo. Tudi 85-letnico delovanja je društvo praznovalo z izdajo zbornika, v katerem so bili opisani dosežki vseh sekcij v zadnjih 10 letih. Slovesno je praznovalo še 80- in 90-letnico delovanja. Dolgoletna želja društva je bil prizidek k športni dvorani, saj je bila dvorana zgrajena samo na dveh tretjinah predvidene površine. Društvo je leta 1999 zagotovilo 36 od potrebnih 60 milijonov tolarjev, vendar občina ni hotela sodelovati pri pogajanjih z ministrstvom za preostala sredstva niti 3 ni dala zelene luči za grobo izgradnjo objekta. Investicija države je bila tako izgubljena. Predsednik Jure Jurančič je zato odstopil. Novi predsednik Hubert Ketiš je z upravnim odborom nadaljeval s prizadevanji in v letu 2004 je uspelo zagotoviti pomemben del sredstev za izgradnjo prizidka. Tudi občina je pristala na gradnjo in podpisala pogodbo z ministrstvom. Prizidek je bil odprt 9. 1. 2006. Dvorana je na voljo tudi za zunanje interesente – v njej potekajo poleg športnih tekmovanj in turnirjev, celo mednarodnih, še koncerti in druge prireditve. Kljub velikim težavam pri financiranju in prostorski stiski je društvo nadaljevalo z uspehi v državnem merilu in dosegalo uspehe tudi v mednarodnem merilu. Novi predsednik društva Peter Frumen je s sodelavci uspel urediti financiranje obratovanja dvorane, ki ga vodi upravni odbor solastnikov dvorane, poleg društva še Občina Ruše in Ministrstvo za šport. Pripravili so tudi načrte za energijsko in funkcionalno sanacijo ter razširitev pomožnih prostorov dvorane, ki bi naj znižali stroške in izboljšali možnosti trženja dvorane. Ministrstvo za šport in Občina Ruše sta že dali soglasje za gradnjo v letih 2020-2021, društvo pričakuje sredstva iz evropskih skladov. Iz navedenega skopega obrisa zgodovine društva se vidi veliko število zaslužnih ljudi, podjetij in organizacij. Ob 100-letnici se velja spomniti vseh članov, funkcionarjev, vaditeljev, trenerjev, organizatorjev in sodnikov društva. Posebna zahvala gre Rušanom za samoprispevke, staršem otrok, vsem sponzorjem in donatorjem, zlasti nekdanjim ruškim podjetjem, ki so nesebično prispevala za objekte od sokolskega doma do športne dvorane, za opremo, funkcioniranje telovadnic in vadbe. Velika hvala tudi Občini Ruše in sosednim občinam, Osnovnim šolam, Gimnaziji in srednji kemijski šoli Ruše, ter ministrstvu za šport. V zahvalo vzgajamo mlade za uspešno življenje in delo, starejšim pa nudimo prepotrebno rekreacijo. Vsi ste vljudno vabljeni na proslavo 100-letnice društva, ki bo 19. decembra 2019 ob 19:00 uri v Športni dvorani Ruše!

Dr.Peter Glavič